Za Pravilnik o letnem dopustu Ministrstva za obrambo SVS zahteva presojo ustavnosti in zakonitosti od Ustavnega sodišča
Danes je SVS vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti na Ustavno sodišče. Zahtevana je odprava celotnega pravilnika oziroma neskladnih določil z zakoni in ustavo.
Sporen pravilnik se za zaposlene na ministrstvu uporablja od 1. januarja 2014 in določa manj dni letnega dopusta za nekatere kategorije delavcev v nasprotju z Zakonom o delavcih v državnih organih in na novo določa način izrabe dopusta drugače, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.
Minister za obrambo ima v Zakonu o obrambi pravno podlago za izdajo pravilnika, v katerem bi naj določil kriterije za določitev dolžine letnega. Pri tem bi se morali upoštevati vsi zakoni, saj je pravilnik podzakonski predpis in mora biti skladen v višjimi zakoni. Sporen pravilnik določa kriterije in način izrabe dopusta drugače kot zakoni in s tem minister prevzema vlogo zakonodajalca, saj določa zakonsko materijo drugače, kot jo že določajo zakoni, ki jih je sprejel Državni zbor RS.
Kriteriji so v izpodbijanem pravilniku neskladni z zakonom v delu, ko se določa:
- da imajo dodatnih 5 dni dopusta delavci, ki so dopolnili 55 let starosti, medtem ko zakon jasno določa dodatnih 5 dni dopusta vsem delavcem v državnih organih starim nad 50 let.
- da imajo dve kategoriji zaposlenih 18 in 19 dni dopusta zaradi delovne dobe, prvi z do treh in drugi od treh do 7 let delovne dobe in to ob jasnih določilih obrambnega zakona, da ima vsak delavec na obrambnem področju do najmanj 20 dni letnega dopusta;
- delavcu z najmanj 60% telesno okvaro in invalidu 3 dni dopusta, medtem ko Zakon o delavcih v državnih organih takšnim delavcem v 39. členu priznava 5 dni dopusta.
Problematična in protiustavna so tudi določila pravilnika, ki govorijo o pogojih in načinu izrabe letnega dopusta. V teh členih gre za popolnoma nedopusten način urejanja izrabe letnega dopusta v neskladju z zakonom, saj zamenjava nekaterih besed določilom iz zakona v pravilniku, daje vsebinsko popolnoma drug pomen.
Prisilna določitev izrabe dopusta v najmanj dveh tednih skupaj je popolnoma nezakonita, saj ZObr ministru ne daje takšnih pooblastil, da bi lahko posamezne pripadnike silil v izrabo skupno najmanj dva delovna tedna dopusta.
Dalje pravilnik vnaša dodaten pogoj glede na Zakon o delovnih razmerjih, da se družinske obveznosti delavca pri načrtovanju izrabe dopusta upoštevajo le če je to mogoče. Tega pogoja o zmožnosti izrabe dopusta v zakonu ni.
Popolnoma napačno je tudi določilo pravilnika v tretjem odstavku 13. člena, ki določa, da »zaradi nujnih potreb delovnega procesa ali zaradi boljše organizacije dela lahko voda organizacijske enote delavcu odredi ali prekliče izrabo letnega dopusta v določenem časovnem obdobju« To preprosto ni dopustno na osnovi zakonskih določil.
Ravno na področjih načina prijave in izrabe dopusta imamo v Slovenski vojski največ problemov, saj poveljujoči mnogokrat odrejajo izrabo dopusta zaposlenim samovoljno brez njihovega soglasja in pripadnike mnogokrat silijo v prijavo izrabe dopusta, tudi z grožnjami.
Koriščenje letnega dopusta bi moralo biti stvar dogovora med delavcem in delodajalcem oziroma nadrejenim, kot to tudi določajo ZDR-1, ZDDO in ZObr. V praksi pa je na žalost drugače, saj imajo poveljujoči moč urejanja izrabe letnega dopusta z ukazi in to moč tudi izrabljajo in s tem kršijo predpise iz predmetnega področja. Izpodbijani pravilnik pa je tako kršenje in neenako obravnavanje legaliziral. Pripadniki Slovenske vojske imajo urejeno družinsko življenje kot vsi drugi državljani in ureditev predmetnega področja, bi morala veljati enako za pripadnike kakor velja za druge državljane Slovenije.
Dokler je pravilnik v veljaven, ga je Ministrstvo za obrambo dolžno spoštovati, pa če tudi je v očitnem neskladju z drugimi zakoni in pri tem nikomur ne pomaga nobeden ugovor ali zahteva za varstvo pravic, saj je tudi delovno sodišče dolžno soditi v okvirih podzakonskih predpisov, torej tudi po spornem pravilniku, pa če tudi očitno ni zakonit.
SVS že ima sodno prakso v podobnih konkretnih primerih, ko smo razveljavitev podzakonskih predpisov zahtevali na delovnem sodišču, ker so bile vsebine splošnega predpisa delovnopravne narave. Ta konkreten kolektivni spor na delovnem sodišču smo izgubili, ob tem pa smo se naučili, da je za presojanje zakonitosti podzakonskih predpisov edino pristojno Ustavno sodišče in, da dokler sporni podzakonski predpisi niso razveljavljeni ali odpravljeni veljajo in jih je delodajalec dolžan spoštovati v celoti pri sprejemanju odločitev o pravicah zaposlenih, pa četudi v nasprotju z zakoni.
V primeru odprave pravilnika lahko Ustavno sodišče določi rok za sprejem novega ali obdrži v veljavi veljavnega pred razveljavljenim. V SVS upamo na čim prejšnjo presojo Ustavnega sodišča in odpravo škodljivih posledic za zaposlene v Slovenski vojski, najmanj pa na razveljavitev spornega pravilnika.
info@sindikatvojakov.si
na vrh