Pojasnila SVS o razpravljanem na 41. nujni seji Odbora za obrambo in o zgresenosti poklicnega upokojevanja

Pojasnila SVS o razpravljanem na 41. nujni seji Odbora za obrambo in o zgrešenosti poklicnega upokojevanja

načrtovan propadel protest zaradi groženj

Na nujni seji Odbora za obrambo v preteklem tednu sindikati obrambe v razpravi niso imeli možnosti repliciranja oz. jim ni bila dana beseda, da bi demantirali njihovim izjavam nasprotujoče izjave ter pojasnili zelo pomembna dejstva, ki so se v razpravi zamolčala. Zato SVS objavlja pojasnila v zvezi s tematiko razprave o socialnem položaju pripadnikov Slovenske vojske. Na seji se je izkazalo, da je najbolj skrb vzbujajoča prepoved prisotnosti pripadnikov Slovenske vojske in njihova omejitev govora v hramu demokracije, ki jo določajo obrambni predpisi. Ponovno se potrjuje mnogokrat dokazana trditev SVS, da je Slovenska vojska "država v državi", ki je neprodušno zaprta in v njej ne veljajo pravila demokratične družbe, vključno s pravico do govora.

V povezavi objavljamo posnetka na sejo v dveh delih in vabimo k ogledu:

1. del 41. nujne seje Odbora za obrambo 2. del 41. nujne seje Odbora za obrambo

V povezavi si lahko pogledate Odmeve na TV SLO 1, posnetek vključitve neposredno iz Državnega zbora med sejo.

Sindikatom obrambe v razpravi ni bila dana možnost repliciranja v razpravi in zato SVS članom in zainteresirani javnosti pojasnjuje:

od uveljavitve ZPIZ-2 (1.1.2013) se poklicno in posledično starostno upokojevanje izvaja napačno zaradi štetja dodane dobe ob starostni upokojitvi, čeprav po poklicni upokojitvi sredstev v SODPZ bivši pripadniki (enako velja za vse zavarovance poklicnega upokojevanja kot carinike, paznike, policiste, rudarje...) nimajo več in tako tudi nimajo več dodane dobe, ki pa jo ZPIZ upošteva na podlagi narejenih informativnih izračunov v času zaposlitve pred poklicno upokojitvijo. Posledično se starostno upokojuje z od 100 EUR do 300 EUR doživljenjsko nižjimi starostnimi pokojninami od polne s 35 do 37 leti pokojninske dobe (pogoj je 40 let pokojninske dobe). To velja še danes, torej tudi po spremembah ZPIZ-2B, uveljavljenimi s 1.1.2016;
zaradi v predhodni alineji navedenega je interes pripadnikov SV, da se pravici do poklicne pokojnine odpovedo z enkratnim dvigom sredstev iz SODPZ, saj si le na ta način omogočijo pravico do dela tako, da se kolikor je le mogoče približajo 40 letom pokojninske dobe ob starostni upokojitvi in tako skoraj polni odmeri starostne pokojnine;
enkratni dvig in podaljšanje pokojninske dobe je omogočil SVS v pravdnih postopkih, vključno z in na Ustavnem sodišču. Za dvig se je kot je na seji pojasnil Peter Pogačar odločilo 1.863 pripadnikov. Ob tem je pomenljivo to, da nobeden od obrambnih sindikatov v uvodu razprave ni niti omenil dvigovanja sredstev iz SODPZ, ker to tudi ni bil predmet razprave, predstavniki vlade pa so izkoristili priložnost in poudarjali že znane pomisleke (grožnje) v zvezi z dvigi sredstev;
z dvigovanjem sredstev iz SODPZ, tudi še zaposlenih pripadnikov SV za nedoločen čas, se je smisel poklicnega upokojevanja razkrojil, saj dvigovanje sredstev iz SODPZ služi podaljševanju možnosti delati do polne starostne pokojnine;
zaradi opisanega je stališče SVS in KSS, da je danes veljaven sistem poklicnega upokojevanja potrebno nemudoma ukiniti, saj je vsem delavcem, ki opravljajo težka dela (cariniki, pazniki, policisti, rudarji, vojaki...) odvzel polovico beneficirane dobe, kot je veljala pred uvedbo sistema poklicnega upokojevanja. Da bi delavci zadržali dosežene pravice z beneficijo (veljala je do 1.1.2001), bi se po izračunih narejenih v SVS moralo v SODPZ vplačevati 17,25 % (o tem je SVS pisal že pred leti, v povezavi: Misija nemogoče POKLICNO UPOKOJEVANJE VOJAKOV) in ne 9,25%, s čimer pa so na žalost drugi sindikati do sedaj soglašali, kot se danes (tajno, SVS in KSS ne sodelujeta) dogovarjajo za še nižjo prispevno stopnjo v višini 8%, ki bi naj pričela veljati s 1.1.2017 z novim pokojninskim načrtom poklicnega upokojevanja;
namen predstavljenih "anomalij" v SV ni bil razveljavitev sodnih odločb, kot so nekateri poslanci to želeli prikazati, namen je bil odpraviti dejansko stanje, ker več oškodovanih skupin pripadnikov SV (višji podčastniki...) danes za zahtevnejše delo prejema občutno nižje plačilo (do 500 EUR) od njihovih podrejenih in to na višjih delovnih mestih z zahtevanim višjim činom za več stopenj;
sindikati obrambe so Ministrstvu za obrambo s pomočjo Ministrstva za javno upravo dokazali, da se je potrebno tudi pri sprejemanju obrambnih predpisov usklajevati in pogajati s sindikati (tudi zato se je po mnenju SVS usklajevanje predloga obrambnega zakona ustavilo), kar pa se nenehno zavrača z izgovarjanjem na 100.b člen Zakona o obrambi, ki določa, da to ni potrebno ob sprejemanju odločitev obrambnega ministra in načelnika Generalštaba. Zakonov in uredb vlade pa ne sprejemata obrambni minister in načelnik Generalštaba;
državni sekretar Miloš Bizjak je na seji pojasnjeval, kako socialni dialog s sindikati poteka in je dober. O problematiki socialnega dialoga ni govoril nobeden od sindikatov, ampak smo vsi sindikati izpostavljali problematiko neusklajevanja predpisov in odsotnost pogajanj oz. drugače, da se zaposlenim v Slovenki vojski odreka pravica do kolektivnih dogovarjanj;
s SVS nihče v zadnjih štirih letih od pridobljene reprezentativnosti v vojaških poklicih in dejavnosti obrambe ne usklajuje nobenega predpisa, niti Kolektivne pogodbe za javni sektor. V zadnjem letu tudi v okviru pogajalske skupine Konfederacije slovenskih sindikatov, ki je kljub v njo združenim petim reprezentativnim sindikatom javnega sektorja vlada ne priznava, po mnenju SVS in KSS nezakonito, in to v neustavnem sistemu pogajanja enotnega plačnega sistema, o čemer je že pred štirimi leti odločilo Ustavno sodišče, a vlada noče zagotoviti ustavnosti na tem področju. Plače zaposlenih v Slovenki vojski še vedno določajo drugi sindikati (učiteljski, zdravniški...), saj je več aneksov h Kolektivni pogodbi za javni sektor, veljavni za zaposlene v Slovenski vojski, čeprav jih ni podpisal nobeden od reprezentativnih obrambnih sindikatov.

Bivši načelnik Generalštaba generalmajor dr. Alojz Šteiner se je na seji "posipal s pepelom", za kar mu v SVS iskreno čestitamo, in je nedvomno eden zelo dobrih poznavalcev razmer v Slovenski vojski, o vsem pojasnjenem v celoti potrjuje povedano s strani predstavnikov obrambnih sindikatov, a odgovorni tudi tega ne vidijo ali ne želijo slišati.

V razmislek, namestnik načelnika Generalštaba generalmajor Alan Geder je na seji pojasnjeval, kako imamo v Slovenski vojski prazne enote, ker ni vojakov. Slovenski vojaki varujejo rudnike zlata v Afriki (Mali...) za denar, in vedno več jih je tam, saj tam prejmejo najmanj trikrat višje plačilo od plačil na misijah Slovenske vojske (KFOR, EUFOR...), delajo pa v boljših pogojih.