Obrambno ministrstvo kljub sodbama Evropskega in Vrhovnega sodišča odgovarja: Pripadniki Slovenske vojske tožite nas!
Novinar RTV SLO Janez Krušič nam je posredoval odgovor Ministrstva za obrambo, ki ga je prejel v zvezi z vprašanjem o ukrepanju v prispevku, v povezavi s klikom na sliko spodaj:
Odgovor obrambnega ministrstva novinarju je:
"Podlaga za izplačilo dodatkov je Zakon o obrambi, višina izplačil je določena s KPJS in do spremembe predpisov drugačna izplačila niso niti dopustna. Je pa višina izplačil stvar kolektivnih pogajanj, na katerih sodeluje tudi omenjeni sindikat. Sindikatu je to znano, saj je izgubil kolektivni delovni spor, v katerem je želel dokazati nezakonitost predpisov, na podlagi katerih se sporna pripravljenost izplačuje.
Vsi spori, ki tečejo so individualne narave, in v vseh sporih se sodbe realizirajo glede na uspeh v pravdi."
Vsi spori, ki tečejo so individualne narave, in v vseh sporih se sodbe realizirajo glede na uspeh v pravdi."
Ministrstvo je z zadnjim stavkom dejansko odgovorilo: TOŽITE NAS in boste dobili plačilo za opravljeno delo. Za pripadnike Slovenske vojske, ki nas ne boste tožili, pa bo plačilo ZASTARALO, kar pa ministrstvo zamolči. Ob odgovoru ministrstva je pomenljivo, da je za vse, ki se od precedenčne sodbe marca 2022 niso odločili za tožbo plačilo za več kot dve leti zastaralo. Na ta način je ministrstvo "privarčevalo" več milijonov, posameznikom pa je zastaralo tudi več kot 10.000,00 evrov.
O kolektivnem sporu še odloča Vrhovno sodišče, ki je izdalo prvotno precedenčno sodbo pred dobrima dvema letoma, s katero so odločili, da se čas pripravljenosti šteje v delovni čas in ga je treba plačati 100%. V Sindikatu vojakov Slovenije smo prepričani, da Vrhovno sodišče ne more razsoditi drugače, kot je že v precedenčni sodbi, ki je bila izdana po predhodni odločitvi Sodišča EU, ki je nedvoumno razsodilo, da se vsak čas, ki ni počitek, šteje v delovni čas. Prvo in drugostopenjsko delovno sodišče v obrazložitvah svoje odločitve navaja, da je stališče predlagatelja (Sindikata vojakov Slovenije) zmotno, čeprav smo v kolektivnem sporu trdili zgolj in le to, kar je v precedenčni sodbi ugotovilo Vrhovno sodišče in na to ugotovitev uprlo svojo odločitev. Izsek iz obrazložitev Višjega delovnega in socialnega sodišča:
O kolektivnem sporu še odloča Vrhovno sodišče, ki je izdalo prvotno precedenčno sodbo pred dobrima dvema letoma, s katero so odločili, da se čas pripravljenosti šteje v delovni čas in ga je treba plačati 100%. V Sindikatu vojakov Slovenije smo prepričani, da Vrhovno sodišče ne more razsoditi drugače, kot je že v precedenčni sodbi, ki je bila izdana po predhodni odločitvi Sodišča EU, ki je nedvoumno razsodilo, da se vsak čas, ki ni počitek, šteje v delovni čas. Prvo in drugostopenjsko delovno sodišče v obrazložitvah svoje odločitve navaja, da je stališče predlagatelja (Sindikata vojakov Slovenije) zmotno, čeprav smo v kolektivnem sporu trdili zgolj in le to, kar je v precedenčni sodbi ugotovilo Vrhovno sodišče in na to ugotovitev uprlo svojo odločitev. Izsek iz obrazložitev Višjega delovnega in socialnega sodišča:

Iz izseka obrazložitev v precedenčni sodbi Vrhovnega sodišča RS izhaja nasprotno:

Plačilo rednega dela ni stvar kolektivnih pogajanj, kot v nasprotju s sodbo Vrhovnega sodišča trdi ministrstvo. Plačilo delovnega časa v višini 100% urne postavke določa Zakon o delovnih razmerjih in ne Zakon o obrambi ter kolektivna pogodba, tako je razsodilo tudi Vrhovno sodišče. V precedenčni sodbi je Vrhovno sodišče odločilo, da se čas pripravljenosti šteje v delovni čas in da ga je kot takšnega treba tudi plačati. Odgovorno ministrstvo za obrambni resor pa nezakonitih in neustavnih predpisov, ki določajo polovično plačilo in po njihovem onemogočajo polna izplačila ni spremenilo.
Glede plačila pripravljenosti na delovnem mestu na pogajanjih obrambni sindikati ne moremo doseči želenega, tudi skupaj s policijskimi sindikati ne. Pogajanja potekajo s 46 sindikati javnega sektorja in drugi sindikati ne podpirajo polnega plačila pripravljenosti, ker bi to bilo na račun njihovih članov. To je posledica pogajanj pod neustavnimi pogoji in sklepanja kolektivne pogodbe za javni sektor z neustavnim kvorumom, kar velja od prvega dne enotnega plačnega sistema. Za takšno stanje je kriva tudi zakonska prepoved stavke vojaških oseb, saj bi zagotovo stavkali, če bi lahko, še posebej po precedenčni sodbi in več kot dveh letih ignorance te sodbe.
Odnos obrambnega ministrstva do pripadnikov Slovenske vojske zagotovo ne prispeva k dvigu morale in ne vzpodbuja mladih k zaposlitvi v Slovenski vojski.
O 14 letnem boju slovenskih vojakov in ignoranci Ministrstva za obrambo, kronološko:
Plačilo pripravljenosti