Zakaj je dogovor z vlado glede nesorazmerij za SVS sprejemljiv
Pripravljeno pismo za predsednika Evropske komisije José Manuel Barrosa je očitno omehčalo vladno pogajalsko skupino glede načina izplačila neporavnanega dolga javnim uslužbencem.
Na sestanku z vladno pogajalsko skupino je prišlo do omehčanja vladne pogajalske skupine in ponudbe sindikatom, ki je za veliko večino sindikatov sprejemljiva, tudi za SVS.
Omehčanje stališč vlade je verjetno tudi posledica pisma, ki ga je pripravil predsednik SVS Gvido Novak in ga v petek dva dni pred zadnjim sestankom 4. 11. poslal na vse sindikate in vladno pogajalsko skupino v pregled in proučitev. Pismo je naslovljeno na predsednika Evropske komisije José Manuel Barrosa in bi bilo odposlano, če bi vlada enostransko sprejela zakon v nespremenjeni obliki, kot je bil posredovan osnutek sindikatom na predhodnem sestanku. Predsednik SVS si je v ta namen pridobil osebni e-poštni naslov predsednika Evropske komisije, ki bo uporabljen za obveščanje Evropske komisije v primeru bilo kakšnih nesprejemljivih dejanj vlade. V povezavi spodaj objavljen osnutek pisma pa zaenkrat ne bo poslan naslovniku, mogoče spremenjen po doseženem dogovoru, saj smo danes soočeni z dejstvom, da vlada kljub podani sprejemljivi ponudbi ni spoštovala sodbe sodišča in izplačala neplačanega dolga javnim uslužbencem kot določa sodba, dolg pa nedvomno priznava.
Bistvo ponujenega s strani vlade je v tem, da bi po doseženem dogovoru vsak upravičenec do nesorazmerij do novega leta prejel obvestilo o dolgu države njemu z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prva polovica dolgovanega zneska bi se izplačala pri plači za januar 2014 vsem upravičencem in ne samo tistim, ki so tožbe že dobili oz. članom sindikatov, ki so jih dobili. Druga polovica pa bi bila izplačana pri plači za mesec januar 2015. Bistvena sprememba glede na prvi osnutek zakona pa je v tem, da bi do izplačila druge polovice dolga tekle zakonske zamudne obresti, ki bi bile izplačane z drugim obrokom (v osnutku zakona so bile revalorizacijske nižje 4% obresti). Iz osnutka zakona so kot tudi bistvena sprememba črtane določbe, ki so zaključevale vse odprte pravdne postopke na delovnih sodiščih ter ustavljale postopke izvršbe. Pomembno ob vsem tem je tudi, da bi izplačilo garantiral zakon.
V situaciji, ko dolga vlada kljub pravnomočni sodbi v pol leta kljub dvakrat podani zahtevi ni hotela poravnati članom SVS, je zgoraj opisano sprejemljivo, saj bo vsak preko SVS, ki se ne bo strinjal z izplačilom drugega obroka čez dobro leto dni lahko tega dobil izplačanega z izvršbo, ker je SVS tožbo že dobil. V SVS bomo s pozivom, da je možno iti v izvršbo za drugi obrok počakali do prejema obvestil o dolgu, saj bo postopek izvršbe bistveno lažji z točno določenim zneskom dolga. Drugi sindikati ali posamezniki pa bodo morali prvo imeti pravnomočno sodbo, da bodo lahko šli v izvršbo za drugo polovico dolga.
info@sindikatvojakov.si
na vrh