Vojakom na mednarodnih operacijah in misijah se že ves čas krši volilna pravica na lokalnih volitvah, a smo res drugorazredni državljani ?
Kljub na dom prejetim obvestilom o dnevu in volišču za občinske volitve se pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, ki so na dan lokalnih volitev v službi domovine na mednarodnih operacijah in misijah, ne morejo voliti. Od naših članov smo prejeli veliko vprašanj o razlogih za onemogočanje izvrševanje ustavne volilne pravice, ki jim jo daje Zakon o lokalnih volitvah. Odgovorne v Slovenski vojski smo povprašali zakaj se pripadnicam in pripadnikom krši ustavna pravica voliti ali biti voljen. V odgovoru nam Generalštab suhoparno pojasnjuje in navaja določbe Zakona o lokalnih volitvah, da na lokalnih volitvah volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo, ne morajo glasovati po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, prav tako pa ne morejo glasovati na voliščih zunaj kraja stalnega prebivanja. Na naše vprašanje pa nam ne odgovarjajo.
Odgovor, ki smo ga prejeli je neresen in se ga ne bi sramovali niti v najboljših humorističnih izdelkih, pa tudi Dobri vojak Švejk bi se nasmejal, saj odgovor enostavno in brezskrbno opraviči kratenje ustavnih pravic vojakom skozi birokratsko razumevanje realnosti Kavlja 22, glasi pa se: » … na podlagi 80. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-UPB3) za lokalne volitve ne veljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (82. člen), ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in na glasovanje pri diplomatsko konzularnih predstavništvih RS. To pomeni, da na lokalnih volitvah volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo, ne morajo glasovati po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, prav tako pa ne morajo glasovati na voliščih zunaj kraja stalnega prebivanja.«
Odgovor je laična in za lase privlečena obrazložitev 80. člena Zakona o lokalnih volitvah, saj je bilo najlažje vojakom povedati, da jim pravica do udeležbe na volitvah enostavno ne pripada, kakor pa jim isto zagotoviti. Ta člen dejansko pomeni to, kar v njemu piše in sicer, da za lokalne volitve ne velja 82. člen Zakona o volitvah v Državni zbor. Ta člen pa opredeljuje samo način glasovanja za državljane RS (volivce), ki nimajo stalnega bivališča v RS ali pa imajo v tujini začasno prebivališče. To pomeni, da 80. člen Zakona o lokalnih volitvah govori o tem, da na teh volitvah ne morejo sodelovati državljani RS, ki nimajo stalnega prebivališča v eni od občin RS, ali pa so v tujini začasno prijavljeni. To je tudi logično, saj ti državljani nimajo neposrednega interesa za sodelovanje in odločanje o lokalni upravi v eni od občin RS. Za takšne državljane tudi ni mogoče določiti občine v RS, v kateri bi lahko volili, verjetno pa volijo predstavnike mest v tujini (občin), v katerih živijo.
Mi nismo vedeli, da so vojaki v tujini zato »… ker tam stalno ali začasno prebivajo.« Mi smo zmeraj mislili, da so vojaki na mednarodnih operacijah in misijah v službi domovine z ukazom in da tam morajo biti, ker jim je bilo tako ukazano. Vojaki ne sodijo v skupino volivcev iz omejitev udeležbe na lokalnih volitvah, saj imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in niso začasno prijavljeni v tujini. Vojaki niso niti na počitnicah v tujini in se niso prostovoljno odpovedali pravici do udeležbe na volitvah. Vojaki bi še zmeraj lahko sodelovali na volitvah po pošti ali preko diplomatsko-konzularnih predstavništev RS, saj v zakonu točno piše, kdo sodelovati ne more. Tega jim niti Ustava niti Zakon o lokalnih volitvah ne prepovedujeta ali odrekata.
Smatramo, da je nastala situacija zastrašujoča in nevarna za demokracijo, kakor tudi za samo Slovensko vojsko. Nekomu se pač ni dalo, saj bi moral le nekaj narediti. V časih, ko zaskrbljeno opazujemo nizko udeležbo na volitvah, tako državnih kot lokalnih, si verjetno ne bi smeli dovoliti kratenja osnovnih državljanskih pravic do udeležbe na volitvah. Vsekakor pa je to še en dokaz o drugorazrednosti slovenskih vojakov, verjetno je že vsem vseeno, da se nam lahko kratijo in jemljejo osnovne pravice, pa tudi če gre za ustavno pravico voliti ali biti voljen.
Pričakujemo in zahtevamo, da se vsaki vojakinji in vsakemu vojaku na mednarodnih operacijah in misijah v službi domovine posamično, zaradi grobih kršitev pravic, pisno opravičijo Vrhovni poveljnik, Predsednik vlade RS, Predsednik Državnega zbora, minister za obrambo in Načelnik GŠSV. V bodoče pa pričakujemo, da se bo zagotovila osnovna človekova pravica v demokratičnih družbah tudi vojakom Slovenske vojske. Status vojakov, drugorazrednih državljanov, je tudi v tem primeru potrjen, vsi pa se čudijo, zakaj nas je vedno manj.
info@sindikatvojakov.si
na vrh