V ustavno presojo po izčrpanem sodnem varstvu tudi razporejanje pripadnikov Slovenske vojske na nižja delovna mesta izpred petih let
Aprila 2009 je bilo premeščenih na nižja delovna mesta 153 pripadnikov Slovenske vojske zaradi izobrazbenega manjka. S pomočjo sindikata vojakov in po izčrpanih pravnih sredstvih je eden član na Ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo in pobudo za presojo ustavnosti spornih določil obrambnega zakona. Vzporedno pa je sindikat vojakov vložil zahtevo za presojo ustavnosti spornih členov obrambnega zakona, ki so pripadnike Slovenske vojske sicer zakonito, vendar po prepričanju sindikata obravnavali neenako in jih protiustavno degradirali, ker je za vse druge javne uslužbence pred plačno reformo junija 2008 bil spremenjen sistemski zakon o sistemu plač in po novem dopustil izobrazbeni manjko tudi za več stopenj, obrambni zakon pa se ni spremenil in so zato pripadniki Slovenske vojske bili v naslednjem letu 2009 obravnavani protiustavno.
Gre za še eno nerazumljivo dejanje države do pripadnikov Slovenske vojske, ki je ustrezno poskrbela za vse javne uslužbence tako, da so lahko ostali na svojih delovnih mestih kljub nižji izobrazbi od zahtevane za delovna mesta, ki so jih že zasedali ob plačni reformi v letu 2008. Takrat so mediji poročali o pripadnikih Slovenske vojske kot o najnesposobnejših dijakih in študentih in da, ker morajo v Slovenski vojski biti zaposleni le "častni, etični in profesionalni ljudje", je potrebno zakon izpolniti v celoti, a o ostalih javnih uslužbencih, ki enako niso končali ustrezne šole in zadržali delovna mesta ter plače v celoti ni poročal nihče.
7. april 2009: 24ur.com: Pogojev za svoja delovna mesta ne izpolnjuje 153 pripadnikov Slovenske vojske
Zato so jih že razporedili na nižja delovna mesta
7. april 2009: SiOL: Prerazporeditev delavcev na Morsu glede na izobrazbo
Aprila 2009 je bilo premeščenih na nižja delovna mesta 153 pripadnikov Slovenske vojske in zato je eden od članov sindikata vojakov po izčrpanju vseh pravnih sredstev na Ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo in pobudo za presojo ustavnosti spornih določil obrambnega zakona, vzporedno pa je sindikat vojakov vložil zahtevo za presojo ustavnosti istih spornih členov obrambnega zakona, torej 26. člena v letu 2004 sprejetega Zakona o obrambi - D.
V letu 2002 sprejet sistemski Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je dopuščal spregled izobrazbe le za eno stopnjo in temu primerno so bile v letu 2004 sprejete spremembe Zakona o obrambi – D, s čimer se je zaradi specifičnega položaja vojaških oseb zagotovila pravna podlaga za uvedbo novega plačnega sistema v Slovenski vojski in ustrezno razporeditev pripadnikov Slovenske vojske glede na omejitev uzakonjenega izobrazbenega manjka za največ eno stopnjo v sistemskem zakonu. Spremembe obrambnega zakona so določile tudi enostopenjski izobrazbeni manjko, kot je to določal sistemski zakon, ki se ob degradaciji 153 pripadnikov leta 2009 ni upošteval.
Za pripadnike Slovenske vojske so do uvedbe novega plačnega sistema veljale posebne določbe o razporeditvah pripadnikov z neustrezno izobrazbo in zato je bilo potrebno spremeniti obrambni zakon, saj je šlo v večini primerov za vojne veterane in zaslužne pripadnike iz osamosvojitvene vojne.
Lata 2008 je ob uvedbi novega plačnega sistema v javnem sektorju nastopil močan odpor zaradi določil sistemskega zakona, da bo potrebno vse javne uslužbence razporediti na nižje plačana delovna mesta zaradi omejitve izobrazbenega manjka največ za eno stopnjo. Zaradi splošnega odpora v javnem sektorju so tik pred uvedbo novega plačnega sistema avgusta 2008 bile v juniju 2008 uveljavljene spremembe (ZSPJS-I) sistemskega zakona o plačah v javnem sektorju tako, da je bila odpravljena omejitev izobrazbenega manjka za eno stopnjo in temu primerno so čez dva meseca zadržali svoja delovna mesta vsi javni uslužbenci, ki niso imeli zahtevane stopnje izobrazbe za delovna mesta, ki so jih zasedali. Vsi javni uslužbenci, razen 153 pripadnikov Slovenske vojske so tako zadržali svoja delovna mesta in plače, medtem ko so 153 pripadnikov Slovenske vojske v naslednjem letu razporedili na nižja delovna mesta in to ne glede na dopusten izobrazbeni manjko za eno stopnjo na delovna mesta z zahtevano stopnjo izobrazbe, kot so jo dejansko imeli.
Do grobih degradacij v Slovenski vojski o katerih so poročali mediji na prvih straneh je po mnenju sindikata vojakov prišlo zato, ker takrat ni obstajala politična volja za spreminjanje obrambnega zakona po spremenjenem sistemskem zakonu, saj bi za odpravo dopustnega izobrazbenega manjka ene stopnje v obrambnem zakonu bila potrebna 2/3 večina v parlamentu, ki je ni že deset let, saj se obrambni zakon ni spreminjal kljub profesionalizaciji vojske od leta 2004. V juniju 2008 je bila sprememba obrambnega zakona potrebna zaradi ustrezne prilagoditve sistemskemu zakonu, kot se je to s spremembami zakona D zgodilo v letu 2004, a do sprememb v letu 2008 ni prišlo.
Ker do opisanih nepotrebnih sprememb obrambnega zakona do leta 2009 ni prišlo in je aprila 153 pripadnikov Slovenske vojske bilo razporejenih na nižja delovna mesta njihovi izobrazbi primerna, so te razporeditve bile protiustavne zato, ker so vsi drugi javni uslužbenci zadržali svoja delovna mesta kljub izobrazbenemu manjku za več stopenj in jih zasedajo še danes, ter temu primerno prejemajo tudi plačo, medtem ko je 153 pripadnikom Slovenske vojske bila plača močno znižana, po mnenju sindikata vojakov protiustavno in zato smo na Ustavno sodišče tudi vložili ustavno pritožbo ter pobudo za presojo ustavnosti spornih 5. do 8. odstavka 26. člena obrambnega zakona enega člana in že konec avgusta zahtevo sindikata, iz spletne strani Ustavnega sodišča:

Takratna obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič se je znašla v nehvaležni situaciji, saj je zaradi splošne politične nemoči morala brezkompromisno postopati po določilih obrambnega zakona in izvesti premestitev 153 pripadnikov Slovenske vojske na nižja delovna mesta in jim tako znižati plačo.
V Sindikatu vojakov Slovenije smo prepričani, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da je prišlo do protiustavne obravnave 153 pripadnikov Slovenske vojske, ker so bili obravnavani neenako med vsemi ostalimi javnimi uslužbenci. V kolikor bodo sporni členi razveljavljeni, bodo vsi degradirani pripadniki Slovenske vojske lahko zahtevali odpravo vse škode, ki jim je bila povzročena z neenako obravnavo, in pri tem jim bomo v Sindikatu vojakov Slovenije z veseljem pomagali.
Gre za še eno nerazumljivo dejanje države do pripadnikov Slovenske vojske, ki je ustrezno poskrbela za vse javne uslužbence tako, da so lahko ostali na svojih delovnih mestih kljub nižji izobrazbi od zahtevane za delovna mesta, ki so jih že zasedali ob plačni reformi v letu 2008. Takrat so mediji poročali o pripadnikih Slovenske vojske kot o najnesposobnejših dijakih in študentih in da, ker morajo v Slovenski vojski biti zaposleni le "častni, etični in profesionalni ljudje", je potrebno zakon izpolniti v celoti, a o ostalih javnih uslužbencih, ki enako niso končali ustrezne šole in zadržali delovna mesta ter plače v celoti ni poročal nihče.
7. april 2009: 24ur.com: Pogojev za svoja delovna mesta ne izpolnjuje 153 pripadnikov Slovenske vojske
Zato so jih že razporedili na nižja delovna mesta
7. april 2009: SiOL: Prerazporeditev delavcev na Morsu glede na izobrazbo
Aprila 2009 je bilo premeščenih na nižja delovna mesta 153 pripadnikov Slovenske vojske in zato je eden od članov sindikata vojakov po izčrpanju vseh pravnih sredstev na Ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo in pobudo za presojo ustavnosti spornih določil obrambnega zakona, vzporedno pa je sindikat vojakov vložil zahtevo za presojo ustavnosti istih spornih členov obrambnega zakona, torej 26. člena v letu 2004 sprejetega Zakona o obrambi - D.
V letu 2002 sprejet sistemski Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je dopuščal spregled izobrazbe le za eno stopnjo in temu primerno so bile v letu 2004 sprejete spremembe Zakona o obrambi – D, s čimer se je zaradi specifičnega položaja vojaških oseb zagotovila pravna podlaga za uvedbo novega plačnega sistema v Slovenski vojski in ustrezno razporeditev pripadnikov Slovenske vojske glede na omejitev uzakonjenega izobrazbenega manjka za največ eno stopnjo v sistemskem zakonu. Spremembe obrambnega zakona so določile tudi enostopenjski izobrazbeni manjko, kot je to določal sistemski zakon, ki se ob degradaciji 153 pripadnikov leta 2009 ni upošteval.
Za pripadnike Slovenske vojske so do uvedbe novega plačnega sistema veljale posebne določbe o razporeditvah pripadnikov z neustrezno izobrazbo in zato je bilo potrebno spremeniti obrambni zakon, saj je šlo v večini primerov za vojne veterane in zaslužne pripadnike iz osamosvojitvene vojne.
Lata 2008 je ob uvedbi novega plačnega sistema v javnem sektorju nastopil močan odpor zaradi določil sistemskega zakona, da bo potrebno vse javne uslužbence razporediti na nižje plačana delovna mesta zaradi omejitve izobrazbenega manjka največ za eno stopnjo. Zaradi splošnega odpora v javnem sektorju so tik pred uvedbo novega plačnega sistema avgusta 2008 bile v juniju 2008 uveljavljene spremembe (ZSPJS-I) sistemskega zakona o plačah v javnem sektorju tako, da je bila odpravljena omejitev izobrazbenega manjka za eno stopnjo in temu primerno so čez dva meseca zadržali svoja delovna mesta vsi javni uslužbenci, ki niso imeli zahtevane stopnje izobrazbe za delovna mesta, ki so jih zasedali. Vsi javni uslužbenci, razen 153 pripadnikov Slovenske vojske so tako zadržali svoja delovna mesta in plače, medtem ko so 153 pripadnikov Slovenske vojske v naslednjem letu razporedili na nižja delovna mesta in to ne glede na dopusten izobrazbeni manjko za eno stopnjo na delovna mesta z zahtevano stopnjo izobrazbe, kot so jo dejansko imeli.
Do grobih degradacij v Slovenski vojski o katerih so poročali mediji na prvih straneh je po mnenju sindikata vojakov prišlo zato, ker takrat ni obstajala politična volja za spreminjanje obrambnega zakona po spremenjenem sistemskem zakonu, saj bi za odpravo dopustnega izobrazbenega manjka ene stopnje v obrambnem zakonu bila potrebna 2/3 večina v parlamentu, ki je ni že deset let, saj se obrambni zakon ni spreminjal kljub profesionalizaciji vojske od leta 2004. V juniju 2008 je bila sprememba obrambnega zakona potrebna zaradi ustrezne prilagoditve sistemskemu zakonu, kot se je to s spremembami zakona D zgodilo v letu 2004, a do sprememb v letu 2008 ni prišlo.
Ker do opisanih nepotrebnih sprememb obrambnega zakona do leta 2009 ni prišlo in je aprila 153 pripadnikov Slovenske vojske bilo razporejenih na nižja delovna mesta njihovi izobrazbi primerna, so te razporeditve bile protiustavne zato, ker so vsi drugi javni uslužbenci zadržali svoja delovna mesta kljub izobrazbenemu manjku za več stopenj in jih zasedajo še danes, ter temu primerno prejemajo tudi plačo, medtem ko je 153 pripadnikom Slovenske vojske bila plača močno znižana, po mnenju sindikata vojakov protiustavno in zato smo na Ustavno sodišče tudi vložili ustavno pritožbo ter pobudo za presojo ustavnosti spornih 5. do 8. odstavka 26. člena obrambnega zakona enega člana in že konec avgusta zahtevo sindikata, iz spletne strani Ustavnega sodišča:

Takratna obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič se je znašla v nehvaležni situaciji, saj je zaradi splošne politične nemoči morala brezkompromisno postopati po določilih obrambnega zakona in izvesti premestitev 153 pripadnikov Slovenske vojske na nižja delovna mesta in jim tako znižati plačo.
V Sindikatu vojakov Slovenije smo prepričani, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da je prišlo do protiustavne obravnave 153 pripadnikov Slovenske vojske, ker so bili obravnavani neenako med vsemi ostalimi javnimi uslužbenci. V kolikor bodo sporni členi razveljavljeni, bodo vsi degradirani pripadniki Slovenske vojske lahko zahtevali odpravo vse škode, ki jim je bila povzročena z neenako obravnavo, in pri tem jim bomo v Sindikatu vojakov Slovenije z veseljem pomagali.