SVS v novi kolektivni tožbi, za pet let nazaj zahteva plačilo dodatka za izmensko delo svojim članom
Dodatek za izmensko delo se večini pripadnikov Slovenske vojske ni plačeval, večina dela v izmenah z 12 urnim turnusom. Z Ukazom Generalštaba z dne 23. 8. 2013 je plačevanje dodatka za izmensko delo urejeno od 1. 9. letos dalje, za nazaj pa SVS v novi tožbi zahteva izplačilo tega dodatka vsem njegovim članom.
Kolektivni spor je sprožen predvsem zaradi zastaranja, saj delodajalec verjetno ne bo izplačal dodatka za nazaj in bo s to obveznostjo do pripadnikov Slovenske vojske zavlačeval do konca, kot je to običajna praksa v Slovenski vojski, medtem pa bo večina že zapadlih denarnih terjatev zastarala. Zapadle denarne terjatve zastarajo v petih letih in ta rok je za člane SVS prekinjen z vložitvijo kolektivne tožbe.
Tolmačenje izvajanja 40. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki določa plačilo 7% urne postavke osnovne plače za čas ko se dela v izmeni, od marca letos ni več sporno. V letu 2009 je bila sprejeta Razlaga 40. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki je določala izplačevanje dodatka za izmensko delo le tistim, ki so v izmenah delali stalno. 40. člen z obema razlagama se nahaja v povezavi spodaj. V letošnjem letu marca, pa je Komisija za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor v drugi sestavi sprejela drugačno razlago 40. člena, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za izmensko delo v vsakem primeru, ko dela v izmenah po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen (dopoldan – popoldan, dopoldan – ponoči, popoldan – ponoči, dopoldan – popoldan – ponoči), torej tudi, če delo v izmeni opravlja le občasno. Z novo razlago je bila v pravni red Republike Slovenije implementirana Direktiva EU 88/2003, ki določa določene vidike organizacije delovnega časa iz leta 2003, dejansko je bila implementirana že s samo Kolektivno pogodbo za javni sektor, a jo je komisija napačno razlagala brez upoštevanja evropske direktive. Po novi razlagi so do dodatka za izmensko delo upravičeni tudi vsi, ki opravljajo dežurstvo, pa čeprav le enkrat ali dvakrat na mesec.
Izmensko delo je za delo na obrambnem področju urejeno tudi v 97. b členu Zakona o obrambi, ki pa ga Generalštab ni mogel uporabiti za izplačevanje dodatka za izmensko delo ob občasnem opravljanju tega dela, ker se ravno o tem ta člen ne opredeljuje, to opredelitev pa je skladno z evropsko direktivo določila nova Razlaga Kolekitvne pogodbe za javni sektor.
Definicija izmenskega dela iz Direktive EU 88/2003:
5. člen:
"izmensko delo" pomeni katero koli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevne ali tedenskem obdobju.
6. člen:
"delavec, ki dela v izmeni" pomeni vsakega delavca, čigar urnik dela vključuje izmensko delo.
SVS s tožbo za svoje člane (ker za druge pripadnike SV ne more) zahteva izplačilo dodatka za izmensko delo v višini 7% urne postavke osnovne plače za čas, ko so pripadniki delali v izmeni. Zahteva se nanaša za obdobje petih let nazaj, od novembra 2008 in dalje do 1.9.2013, ko bi se skladno z ukazom naj dodatek izplačeval, če se ne bo izplačeval pa tudi za vnaprej za takšne primere.
Sindikat nima drugega vzvoda kot kolektivni spor za situacije, kot je na področju neizplačevanja dodatka za izmensko delo, saj 100. a člen Zakona o obrambi, ki določa varstvo pravic iz delovnega razmerja, velja le za individualne postopke. V tej situaciji je delodajalec spoštoval razlago komisije iz leta 2009, ki pa ni upoštevala evropske direktive. Ko je komisija za razlago odpravila svojo napako, je Generalštab uredil plačevanje dodatka z Ukazom, za nazaj pa Generalštab ne bo odpravljal napake, ki je sam ni storil in zato je edini način za popravo krivice kolektivni spor, ki ga je za svoje člane na Delovnem in socialnem sodišču sprožil SVS.
info@sindikatvojakov.si
na vrh