SVS v kolektivnem sporu zaradi neizplačane solidarnostne pomoči članom zaradi naravne nesreče epidemije Covid-19
Mnogi člani in pripadniki Slovenske vojske, ki so podali SVS predlog ali so pripadniki sami podali zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči na Ministrstvo za obrambo, se obračajo na SVS z vprašanjem, ali naj podajo ugovor na prejeto zavrnilno odločbo.
Za člane SVS na zavrnilno odločbo ni potrebno dajati ugovora, saj je SVS na delovnem sodišču 18. septembra že sprožil kolektivni spor zaradi kršenja Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ker solidarnostna pomoč članom ni bila izplačana, prva stran kolektivnega spora je v povezavi spodaj. Kolektivni spor smo sprožili kot smo napovedali ob podajanju zahtev. Kot izhaja iz tožbenega zahtevek, na sliki spodaj, SVS na sodišču zahteva izplačilo solidarnostne pomoči za vse člane, ne glede na to ali so podali predlog SVS, so sami dali zahtevo ali je sploh niso dali.
Po sodni praksi ni roka za podajo zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči ob naravni nesreči, velja splošen 5 letni zastaralni rok, zato je SVS 14. septembra podal zahtevo za izplačilo za vse člane, po tem ko je podal zahtevo za 20% višjo solidarnostno pomoč za vse člane, ki so nam podali predlog za izplačilo višje solidarnostne pomoči. S podajo zahteve 14. septembra so pričele teči tudi zakonske zamudne obresti. Zato bo v primeru dobljene tožbe solidarnostna pomoč z obrestmi izplačana vsem članom SVS, tistim, ki so v 60 dneh (kot smo pozivali) podali predlog pa 20% višja solidarnostna pomoč od podane zahteve pred 11. majem in od takrat z obrestmi.
Naj spomnimo, v zasebnem sektorju so delavci bili deležni kriznega dodatka po posebnem zakonu, javni uslužbenci pa ne. Višina kriznega dodatka za tri mesece in pol v gospodarstvu ter višina solidarnostne pomoči v negospodarstvu je približno enaka in zato smo v SVS tudi sprožili kolektivni spor, ker javni uslužbenci niso prejeli kriznega dodatka. Delavci v gospodarstvu so delali in v času razglašene epidemije finančno niso bili prikrajšani. Krizni dodatek in solidarnostna pomoč sta namenjena zaposlenim za lažjo premostitev vseh nastalih težav zaradi epidemije, kakor določa Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, a Ministrstvo za obrambo kolektivne pogodbe ni spoštovalo s tem, da ni izplačalo solidarnostne pomoči kot smo zahtevali.
Odgovor na našo zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, ki smo ga prejeli od Ministrstva za obrambo je bil, v povezavi spodaj, da naj počakamo na razplet podobne tožbe ter da nas bo s sodbo ministrstvo seznanilo. Torej, namesto izplačila solidarnostne pomoči po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti bomo seznanjeni s sodbo? Tudi takšen odnos je razlog za tožbo.
Za člane SVS na zavrnilno odločbo ni potrebno dajati ugovora, saj je SVS na delovnem sodišču 18. septembra že sprožil kolektivni spor zaradi kršenja Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ker solidarnostna pomoč članom ni bila izplačana, prva stran kolektivnega spora je v povezavi spodaj. Kolektivni spor smo sprožili kot smo napovedali ob podajanju zahtev. Kot izhaja iz tožbenega zahtevek, na sliki spodaj, SVS na sodišču zahteva izplačilo solidarnostne pomoči za vse člane, ne glede na to ali so podali predlog SVS, so sami dali zahtevo ali je sploh niso dali.
Po sodni praksi ni roka za podajo zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči ob naravni nesreči, velja splošen 5 letni zastaralni rok, zato je SVS 14. septembra podal zahtevo za izplačilo za vse člane, po tem ko je podal zahtevo za 20% višjo solidarnostno pomoč za vse člane, ki so nam podali predlog za izplačilo višje solidarnostne pomoči. S podajo zahteve 14. septembra so pričele teči tudi zakonske zamudne obresti. Zato bo v primeru dobljene tožbe solidarnostna pomoč z obrestmi izplačana vsem članom SVS, tistim, ki so v 60 dneh (kot smo pozivali) podali predlog pa 20% višja solidarnostna pomoč od podane zahteve pred 11. majem in od takrat z obrestmi.
Naj spomnimo, v zasebnem sektorju so delavci bili deležni kriznega dodatka po posebnem zakonu, javni uslužbenci pa ne. Višina kriznega dodatka za tri mesece in pol v gospodarstvu ter višina solidarnostne pomoči v negospodarstvu je približno enaka in zato smo v SVS tudi sprožili kolektivni spor, ker javni uslužbenci niso prejeli kriznega dodatka. Delavci v gospodarstvu so delali in v času razglašene epidemije finančno niso bili prikrajšani. Krizni dodatek in solidarnostna pomoč sta namenjena zaposlenim za lažjo premostitev vseh nastalih težav zaradi epidemije, kakor določa Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, a Ministrstvo za obrambo kolektivne pogodbe ni spoštovalo s tem, da ni izplačalo solidarnostne pomoči kot smo zahtevali.
Odgovor na našo zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, ki smo ga prejeli od Ministrstva za obrambo je bil, v povezavi spodaj, da naj počakamo na razplet podobne tožbe ter da nas bo s sodbo ministrstvo seznanilo. Torej, namesto izplačila solidarnostne pomoči po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti bomo seznanjeni s sodbo? Tudi takšen odnos je razlog za tožbo.
info@sindikatvojakov.si
na vrh