SVS toži Državni zbor, ker v osmih letih ni odpravil neustavnosti enotnega plačnega sistema javnega sektorja, kot mu je naložilo Ustavno sodišče leta 2012 v roku dveh let, SVS s tožbo zahteva odpravo dveh neustavno sprejetih aneksov h KPJS
Leta 2012 je Ustavno sodišče RS ugotovilo neustavnost kvoruma za veljavo Kolektivne pogodbe za javni sektor – KPJS v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS in odločilo, da mora Državni zbor RS neustavnost odpraviti v dveh letih. Enotni plačni sistem je neustaven od prvega dne veljave (avgust 2008), kar je Ustavno sodišče ugotovilo v letu 2012. Ob izteku dvoletnega roka za odpravo neustavnosti je SVS pripravil predlog zakona o spremembah ZSPJS, ki bi odpravil neustavnost. V postopek za sprejem ga je maja 2014 vložil nepovezani poslanec Ivo Vogrin, do odločanja o njegovem sprejemu pa ni prišlo zaradi razpustitve Državnega zbora po odstopu predsednice vlade Alenke Bratušek. Aneksa h KPJS št. 10 in št. 12, za katera SVS zahteva odpravo v kolektivnem sporu – tožbi na Delovnem sodišču v Ljubljani, določata plače pripadnikom Slovenske vojske – SV, kot so se z vlado dogovorili sindikati, ki ne zastopajo niti enega pripadnika SV, saj nobenega od izpodbijanih aneksov ni podpisal nobeden od treh reprezentativnih sindikatov, ki zastopajo pripadnike Slovenske vojske.
Ustavno sodišče je v svoji Odločbi U-I-249 z dne 13.5.2012, o neustavnosti dela SZPJS obrazložilo, da v ZSPJS določen kvorum za veljavo KPJS, ki določa podpis več kot polovice sindikatov javnega sektorja, omogoča, da za posamezno dejavnost kolektivna pogodba velja, pa čeprav je ne podpiše nobeden od sindikatov iz te dejavnosti. Ravno to se je zgodilo pri sprejemanju izpodbijanih aneksov št. 10 in št. 12 h KPJS. Podpisal jih ni nobeden od sindikatov iz dejavnosti obrambe, a ravno ta aneksa določata od leta 2018 veljavne plače pripadnikom SV. Dogovor sindikatov in vlade iz decembra 2018 določa dvig plač večini javnih uslužbencev za 3 plačne razrede in izjemoma za 2 plačna razreda, le za pripadnike SV samo za 1 plačni razred, zaradi česar tudi nobeden od sindikatov iz dejavnosti obrambe ni podpisal Aneksa št. 12 h KPJS. Zaradi tega s tožbo zahtevamo njegovo odpravo, saj pripadnikom SV določa plače diskriminatorno in predvsem neustavno.
V decembru 2018 je Ministrstvo za obrambo pripravilo predlog uredbe vlade za določitev plač v SV, ki bi ponovno vzpostavila vojaško hierarhijo tudi s plačami. V medresorskem usklajevanju je obrambno ministrstvo moralo uredbo dvakrat popravljati z nižanjem plačnih razredov do te mere, da je zadnji predlog, ki je bil tudi sprejet, skladen z dogovorom sindikatov in vlade, torej za dvig večini pripadnikov SV za le eden plačni razred, medtem ko so vsi drugi javni uslužbenci bili deležni dviga plač za tri plačne razrede in izjemoma za dva.
Državni zbor RS tožimo, ker Zakon o delovnih in socialnih sodiščih določa, da je v kolektivnih sporih (tožbah) nasprotni udeleženec (tožena stranka) lahko tudi organ, ki je nosilec pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. V tožbi za razveljavitev dveh neustavno sprejetih aneksov h KPJS se odloča o njuni ustavnosti zaradi neizpolnjene obveznosti Državnega zbora RS, da mora neustavnost dela ZSPJS odpraviti v roku dveh let, a to ni bilo storjeno. Pri Odločbi U-I-249 z dne 13.5.2012 gre za eno od desetih neizvršenih odločb Ustavnega sodišča RS, zato smo delovnemu sodišču v kolektivnem sporu tudi predlagali, da poda na Ustavno sodišče zahtevo za razveljavitev neustavnega dela ZSPJS o kvorumu, ker Državni zbor ni odpravil neustavnosti v osmih letih, rok pa je imel dve leti. Nadaljevanje pogajanj in sprejemanje kolektivnih pogodb za 170.000 javnih uslužbencev na neustaven način ob ignoranci sodb Ustavnega sodišča RS ni dopustno.
Eden od ciljev, ki smo ga z današnjo vložitvijo tožbe sledili je tudi, da ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku povemo, da SVS ne pristaja na razbijanje enotnega plačne sistema ob enaki masi za plače po posameznih področjih oz. dejavnostih, kot minister Koritnik javno poudarja ob vseh svojih medijskih nastopih ob napovedanih izvzemih javnih uslužbencev posameznih področij javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema.
Pripadniki SV smo v enotnem plačnem sistemu od njegove uvedbe leta 2008 v primerjavi z drugimi plačnimi skupinami zaradi neustavnega kvoruma izgubili do 40 % pri višini plač, kot recimo napram učiteljem, in posledično to velja tudi za maso plač. Ker je enotni plačni sistem neustaven zaradi kvoruma, smo se sindikati ves čas tudi pogajali pod neustavnimi pogoji, zato danes ne pristajamo na razbijanje enotnega plačnega sistema ob enaki masi plač.
Ustavno sodišče je v svoji Odločbi U-I-249 z dne 13.5.2012, o neustavnosti dela SZPJS obrazložilo, da v ZSPJS določen kvorum za veljavo KPJS, ki določa podpis več kot polovice sindikatov javnega sektorja, omogoča, da za posamezno dejavnost kolektivna pogodba velja, pa čeprav je ne podpiše nobeden od sindikatov iz te dejavnosti. Ravno to se je zgodilo pri sprejemanju izpodbijanih aneksov št. 10 in št. 12 h KPJS. Podpisal jih ni nobeden od sindikatov iz dejavnosti obrambe, a ravno ta aneksa določata od leta 2018 veljavne plače pripadnikom SV. Dogovor sindikatov in vlade iz decembra 2018 določa dvig plač večini javnih uslužbencev za 3 plačne razrede in izjemoma za 2 plačna razreda, le za pripadnike SV samo za 1 plačni razred, zaradi česar tudi nobeden od sindikatov iz dejavnosti obrambe ni podpisal Aneksa št. 12 h KPJS. Zaradi tega s tožbo zahtevamo njegovo odpravo, saj pripadnikom SV določa plače diskriminatorno in predvsem neustavno.
V decembru 2018 je Ministrstvo za obrambo pripravilo predlog uredbe vlade za določitev plač v SV, ki bi ponovno vzpostavila vojaško hierarhijo tudi s plačami. V medresorskem usklajevanju je obrambno ministrstvo moralo uredbo dvakrat popravljati z nižanjem plačnih razredov do te mere, da je zadnji predlog, ki je bil tudi sprejet, skladen z dogovorom sindikatov in vlade, torej za dvig večini pripadnikov SV za le eden plačni razred, medtem ko so vsi drugi javni uslužbenci bili deležni dviga plač za tri plačne razrede in izjemoma za dva.
Državni zbor RS tožimo, ker Zakon o delovnih in socialnih sodiščih določa, da je v kolektivnih sporih (tožbah) nasprotni udeleženec (tožena stranka) lahko tudi organ, ki je nosilec pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. V tožbi za razveljavitev dveh neustavno sprejetih aneksov h KPJS se odloča o njuni ustavnosti zaradi neizpolnjene obveznosti Državnega zbora RS, da mora neustavnost dela ZSPJS odpraviti v roku dveh let, a to ni bilo storjeno. Pri Odločbi U-I-249 z dne 13.5.2012 gre za eno od desetih neizvršenih odločb Ustavnega sodišča RS, zato smo delovnemu sodišču v kolektivnem sporu tudi predlagali, da poda na Ustavno sodišče zahtevo za razveljavitev neustavnega dela ZSPJS o kvorumu, ker Državni zbor ni odpravil neustavnosti v osmih letih, rok pa je imel dve leti. Nadaljevanje pogajanj in sprejemanje kolektivnih pogodb za 170.000 javnih uslužbencev na neustaven način ob ignoranci sodb Ustavnega sodišča RS ni dopustno.
Eden od ciljev, ki smo ga z današnjo vložitvijo tožbe sledili je tudi, da ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku povemo, da SVS ne pristaja na razbijanje enotnega plačne sistema ob enaki masi za plače po posameznih področjih oz. dejavnostih, kot minister Koritnik javno poudarja ob vseh svojih medijskih nastopih ob napovedanih izvzemih javnih uslužbencev posameznih področij javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema.
Pripadniki SV smo v enotnem plačnem sistemu od njegove uvedbe leta 2008 v primerjavi z drugimi plačnimi skupinami zaradi neustavnega kvoruma izgubili do 40 % pri višini plač, kot recimo napram učiteljem, in posledično to velja tudi za maso plač. Ker je enotni plačni sistem neustaven zaradi kvoruma, smo se sindikati ves čas tudi pogajali pod neustavnimi pogoji, zato danes ne pristajamo na razbijanje enotnega plačnega sistema ob enaki masi plač.
info@sindikatvojakov.si
na vrh