Predčasno starostno upokojevanje vojaških oseb se nadaljuje, v SVS smo prepičani, da Ustavno sodišče ne izvaja svojega poslanstva
Ustavno sodišče je ponovno zavrglo zahtevo Sindikatu vojakov Slovenije za presojo ustavnosti z ZPIZ-2 uzakonjenega predčasnega starostnega upokojevanja vojaških oseb z nižjo odmero starostne pokojnine od polne za dejanskih 36 let delovne dobe. V Sindiaktu vojakov Slovenije se sprašujemo, ali je veljavna ureditev pravice sindikatov do presojanja skladnosti predpisov z Ustavo primerna ?, saj Ustavno sodišče odloča le še o tem, ali so pravice delavcev ogrožene ali ne in v veliki večini zaradi protiustavnih določil pravice delavcev niso ogrožene, gre pa za očitna neskladja z Ustavo, o čemer pa Ustavno sodišče sploh ne odloča več. A se v Sloveniji res sistematično kršijo temeljne človekove pravice tudi pri njihovem varuhu Ustavnem sodišču?
Od vseh zahtev Sindikata vojakov Slovenije je Ustavno sodišče vsebinsko odločalo le o eni zahtevi, v kateri so ustavni sodniki tehtali o ustavnosti določil obrambne zakonodaje, da vojaki lahko delajo le do dopolnjenega 45 leta starosti in, da imajo pogodbe za določen čas ves čas zaposlitve, ki se nenehno ciklično podaljšujejo. Vse ostale zahteve so bile zavržene ali zavrnjene zaradi različnih neizpolnjenih procesnih pogojev, ki morajo biti po obstoječih predpisih za presojanje ustavnosti izpolnjeni. Največkrat je bil razlog za zavrženje zahteve Sindikata vojakov Slovenije isti kot v tokrat zavrženi zahtevi U-I/72/14 (v povezavi spodaj), da pravice delavcev niso ogrožene. To, da varuha ustave, torej Ustavnega sodišče ustavnost predpisov sploh ne skrbi je zaskrbljujoče, saj delavci, pripadniki Slovenske vojske računajo na presojo diskriminatornih protiustavnih zakonskih določil, ker so jim z njimi kršene temeljne človekove pravice.
V zvezi z upokojevanjem vojaških oseb ima Ustavno sodišče v presojanju še eno zahtevo Sindikata vojakov Slovenije (U-I-186/14), za katero pa lahko glede na dozdajšnjo prakso Ustavnega sodišče takoj ugotovimo, da pravice delavcev niso ogrožene in, da bo zahteva iz tega istega razloga verjetno tudi zavržena. Gre za zahtevo za presojo ustavnosti tega, da se s pojmom dodana doba prenaša pravica iz poklicnega zavarovanja med pravice starostnega upokojevanja, pri čemer se dodana doba ne šteje za odmero višine starostne pokojnine. Takšna ureditev omogoča dvakratno predčasno upokojevanje vojaških oseb, ki se jim prekine pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Prvič ob izpolnitvi pogoja za poklicno upokojitev in drugič predčasno zaradi odštevanja dodane dobe od pogoja 40 let pokojninske dobe, tako se vojaške osebe upokojujejo poklicno in po obdobju prejemanj poklicne pokojnine se upokojijo starostno s 36 leti pokojninske dobe za odmero višine starostne pokojnine, ker se jim dodana doba odšteje od zahtevanih 40 let pokojninske dobe.
Oškodovanim vojaškim osebam, predčasno starostno upokojenim z nižjo odmero od polne in Sindikatu vojakov Slovenije ne preostane drugega, kot da bodo zaradi nižjih starostnih pokojnin od polne pričeli z vlaganjem odškodninskih tožb zoper Kapitalsko družbo, d.d. - KAD, ki Ministrstvu za obrambo po našem prepričanju sporoča napačne podatke o izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev, saj upošteva izračune Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ZPIZ z upoštevanjem dodane dobe, ki jo pa v obdobju prejemanja poklicne pokojnine bivši pripadniki SV izgubijo in ob njihovi starostni upokojitvi ni več pravne podlage (198. člen ZPIZ-2) za priznavanje dodane dobe, ki jo pa ZPIZ upošteva na podlagi narejenih izračunov pred poklicno upokojitvijo, ko pravna podlaga (privarčevana sredstva na osebnem računu pri KAD-u) še obstaja. Privarčevana sredstva se s prejemanjem poklicne pokojnine porabijo oz. izčrpajo kot ena od pravic poklicnega zavarovanja, z izčrpanjem pravic oz. privarčevanih sredstev v obliki poklicne pokojnine pa se tudi druge pravice izčrpajo in med njimi je tudi dodana doba.
Od vseh zahtev Sindikata vojakov Slovenije je Ustavno sodišče vsebinsko odločalo le o eni zahtevi, v kateri so ustavni sodniki tehtali o ustavnosti določil obrambne zakonodaje, da vojaki lahko delajo le do dopolnjenega 45 leta starosti in, da imajo pogodbe za določen čas ves čas zaposlitve, ki se nenehno ciklično podaljšujejo. Vse ostale zahteve so bile zavržene ali zavrnjene zaradi različnih neizpolnjenih procesnih pogojev, ki morajo biti po obstoječih predpisih za presojanje ustavnosti izpolnjeni. Največkrat je bil razlog za zavrženje zahteve Sindikata vojakov Slovenije isti kot v tokrat zavrženi zahtevi U-I/72/14 (v povezavi spodaj), da pravice delavcev niso ogrožene. To, da varuha ustave, torej Ustavnega sodišče ustavnost predpisov sploh ne skrbi je zaskrbljujoče, saj delavci, pripadniki Slovenske vojske računajo na presojo diskriminatornih protiustavnih zakonskih določil, ker so jim z njimi kršene temeljne človekove pravice.
V zvezi z upokojevanjem vojaških oseb ima Ustavno sodišče v presojanju še eno zahtevo Sindikata vojakov Slovenije (U-I-186/14), za katero pa lahko glede na dozdajšnjo prakso Ustavnega sodišče takoj ugotovimo, da pravice delavcev niso ogrožene in, da bo zahteva iz tega istega razloga verjetno tudi zavržena. Gre za zahtevo za presojo ustavnosti tega, da se s pojmom dodana doba prenaša pravica iz poklicnega zavarovanja med pravice starostnega upokojevanja, pri čemer se dodana doba ne šteje za odmero višine starostne pokojnine. Takšna ureditev omogoča dvakratno predčasno upokojevanje vojaških oseb, ki se jim prekine pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Prvič ob izpolnitvi pogoja za poklicno upokojitev in drugič predčasno zaradi odštevanja dodane dobe od pogoja 40 let pokojninske dobe, tako se vojaške osebe upokojujejo poklicno in po obdobju prejemanj poklicne pokojnine se upokojijo starostno s 36 leti pokojninske dobe za odmero višine starostne pokojnine, ker se jim dodana doba odšteje od zahtevanih 40 let pokojninske dobe.
Oškodovanim vojaškim osebam, predčasno starostno upokojenim z nižjo odmero od polne in Sindikatu vojakov Slovenije ne preostane drugega, kot da bodo zaradi nižjih starostnih pokojnin od polne pričeli z vlaganjem odškodninskih tožb zoper Kapitalsko družbo, d.d. - KAD, ki Ministrstvu za obrambo po našem prepričanju sporoča napačne podatke o izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev, saj upošteva izračune Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ZPIZ z upoštevanjem dodane dobe, ki jo pa v obdobju prejemanja poklicne pokojnine bivši pripadniki SV izgubijo in ob njihovi starostni upokojitvi ni več pravne podlage (198. člen ZPIZ-2) za priznavanje dodane dobe, ki jo pa ZPIZ upošteva na podlagi narejenih izračunov pred poklicno upokojitvijo, ko pravna podlaga (privarčevana sredstva na osebnem računu pri KAD-u) še obstaja. Privarčevana sredstva se s prejemanjem poklicne pokojnine porabijo oz. izčrpajo kot ena od pravic poklicnega zavarovanja, z izčrpanjem pravic oz. privarčevanih sredstev v obliki poklicne pokojnine pa se tudi druge pravice izčrpajo in med njimi je tudi dodana doba.
V Sindikatu vojakov Slovenije smo žalostni, da kolobocijo neustavnega dvakratnega predčasnega upokojevanja vojaških oseb Ministrstvo za obrambo le nemo spremlja, kljub temu, da se problema dobro zavedajo in so odgovorni za takšno stanje, ki pa ministrstvu očitno ugaja, saj se povprečna starost v Slovenki vojski pospešeno znižuje ne glede na to, da ni mladih vojakov, a to na žalost na račun ljudi s kršenjem temeljnih človekovih pravic pripadnikom Slovenske vojske.
info@sindikatvojakov.si
na vrh