V petek prvega decembra je v Državnem zboru potekala seja  Odbora za obrambo, kjer so na obrambnem področju delujoči sindikati SVS, SMO, SVOZ  in SPMO s predstavitvijo svojih mnenj sodelovali pri prvi točki dnevnega reda: druga obravnava Predloga zakona o obrambi.
 

Zakonodajno pravna  služba je z vidika njegove skladnosti z Ustavo, s pravnim sistemom in z nomotehničnega ter redakcijskega vidika podala zelo obširno negativno mnenje in predloge popravkov. V postopku sprejemanja predloga zakona je bilo pred sejo vloženih 30 amandmajev (popravkov in dopolnitev), ki opozorjenih nepravilnosti s strani Zakonodajno pravne  službe po njihovem mnenju ne odpravljajo, s predlaganimi amandmaji, bi se odpravil zgolj manjši del ne tako pomembnih nepravilnosti oz. pripomb.

Članica Odbora za obrambo Anja Bah Žibert je glede na številna opozorila Zakonodajno pravne službe, predstavljena mnenja sindikatov, ter predvsem zaradi pomanjkanja mnenj obrambne stroke predlagala, da se opravi javna predstavitev mnenj. Predlog je bil sprejet in ta točka dnevnega reda je bila s tem zaključena, druga obravnava predloga zakona se bo nadaljevala po javni predstavitvi mnenj v Državnem zboru.

Z razpletom na seji smo zadovoljni, saj so nas poslanci časovno omejili z zgolj 5 minutami časa za predstavitev mnenja sindikata. Sindikati do sedaj nismo imeli možnosti predstaviti mnenja in stališč zaposlenih na obrambnem področju in na javni predstavitvi mnenj bomo po zaslugi poslanke to možnost imeli.

Že sedaj želimo opozoriti, da za izboljšanje stanja v Slovenski vojski ni potrebno spreminjati zakonodaje, temveč se je potrebno držati veljavnih predpisov in sprejeti kolektivno pogodbo, ki je namenjena ugodnejšemu urejanju pravic zaposlenih, brez česar se negativni kadrovski trendi v Slovenski vojski ne bodo prekinili, prej bo obratno. Obstoječi predpisi določajo vrsto pravic zaposlenim na obrambnem področju, ki pa se zaposlenim ne zagotavljajo. Najbolj v nebo vpijoč primer je subvencioniranje vrtca za otroke pripadnikov Slovenske vojske, ki se od zakonske ureditve v desetih letih še vedno ni začelo izvajati.  Vodilo obrambnega ministrstva je še vedno načelo »toži, pa boš dobil«, ministrstvo pa na ta način varčuje, torej tako, da ne izvaja predpisanega ob zavedanju, da vsi ne bodo tožili. Prišli smo celo tako daleč, da obrambna ministrica izdaja odredbe, po katerih za viške ur na podlagi sodne prakse pripadniki dobijo neizplačan dodatek (za delo preko polnega delovnega časa – nadure) za pet let nazaj, tisti, ki so v tožbah, pa za sedem let. Kakšen je to signal zaposlenim »kdor bo tožil bo dobil kar mu pripada, če ne boste tožili pa ne boste dobili nič«, kljub temu, da pripada vsem, tudi brez sodne prakse.

Zakon o obrambi ni bil prenovljen že trinajst let, Zakon o službi v Slovenki vojski pa je star deset let. Ob napovedi prenove obrambnih predpisov s strani ministrice Andreje Katič smo bili zadovoljni, po skoraj štirih letih imamo po predstavljenem predlogu novega Zakona o obrambi še bolj malo upanja, da bomo v mandatu te vlade dočakali prenovo predpisov, imamo občutek, da smo zopet izgubili štiri leta v mrtvem teku, kot smo že poročali, v povezavi: Usklajevanje nove obrambne zakonodaje je zopet v mrtvem teku.

V postopku priprave nove obrambne zakonodaje smo bili pripravljeni pomagati, a na obrambnem ministrstvu nas v večini predlaganega niso niti dobro poslušali, prepričani pa smo, da bi skupaj prej prišli do primernih predlogov zakonov za sprejem. Kot pravi sama ministrica, se ji očita pripravo predlogov zakonov s strani nekaj posameznikov, glede na izkušnjo sodelovanja s sindikati menimo, da so očitki utemeljeni.