Dokumenti posodobitve plačnega sistema s pojasnili ključnih novosti, ki bodo v uporabi od 1. januarja 2025
V povezavah spodaj so ključni dokumenti posodobljenega plačnega sistema javnega sektorja.
Povzetek novosti
V novem plačnem zakonu so urejeni skupni temelji, ki veljajo za celotni javni sektor, prav tako pa zakon določa urejanje specifik znotraj petih plačnih stebrov. V okviru plačnih stebrov se zasleduje načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah.
Ključne rešitve novega plačnega sistema:
- plačni stebri - vzpostavljenih je pet plačnih stebrov. Ohranja se razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in v tarifne razrede. Znotraj stebra velja načelo primerljivosti;
- nova plačna lestvica – nova plačna lestvica, ki določa 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi pa namesto trenutnih štirih odstotkov znaša tri odstotke. Plačni razredi se določijo v nominalni vrednosti. Prvi plačni razred se določi v višini vrednosti minimalne plače za leto 2024. Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1.253,90 evra bruto, v najvišjem, 67., pa v višini 8.821,04 evra bruto. Prvi obračun plač v skladu z novim zakonom se bo izvedel za plače za januar 2025;
- letno usklajevanje vrednosti plačnih razredov - pri čemer se bodo o višini uskladitve vrednosti plačnega razreda dogovorili v pogajanjih, ki se zaključijo do 1. aprila posameznega leta. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se določi s KPJS. Če dogovor v tem času ne bo usklajen, se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Usklajena plačna lestvica se uporablja za obračun plač javnih uslužbencev in funkcionarjev od 1. maja tekočega leta. V prehodnih in končnih določbah zakon določa, da se plačni razredi v letu 2025 ne uskladijo, uskladitve v nadaljnjih letih do leta 2028 pa se izvedejo pod zakonsko določenimi pogoji v 104. členu;
- spregled izobrazbe – spregled izobrazbe predstavlja novost, s katero je predvideno, da je za neregulirane poklice do VI. stopnje mogoče pod določenimi pogoji zaposliti kandidata, ki ima eno stopnjo nižjo izobrazbo, kot je sicer za posamezno delovno mesto zahtevana. Pod določenimi pogoji se lahko spregled izobrazbe za neregulirane poklice uveljavlja tudi za že zaposlene – to lahko pomeni tudi izboljšavo za zaposlene v nekdanji plačni skupini J, ki jih je sicer težko zadržati v javnem sektorju;
- napredovanje javnih uslužbencev – zakon spreminja tudi ureditev napredovanja v višji plačni razred javnih uslužbencev. Ocene delovne uspešnosti, ki je bila do zdaj pogoj za napredovanje v višji plačni razred, nova ureditev ne pozna več. Praviloma bodo javni uslužbenci avtomatično napredovali za en plačni razred po poteku določenega časovnega obdobja (od dveh do štirih let):
- od 1. do 3. plačnega razreda napredovanja vsaki dve leti,
- od 4. do 7. plačnega razreda napredovanja vsaka tri leta,
- od 8. plačnega razreda napredovanja pa na vsaka 4 leta.
- delovna uspešnost - V ZSTSPJS je predvidena združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v eno, skupno delovno uspešnost, ki bo lahko znašala največ 30 odstotkov posameznikove osnovne plače;
- na podlagi velikega uspeha SVS na Sodišču Evropske unije in Vrhovnem sodišču RS po 10 letnem boju na sodiščih, ki se še nadaljuje v več kot 2.000 tožbah, se agonija plačevanja pripravljenosti na delovnem mestu zaključuje. Od 1.1.2025 dalje velja, da se pripravljenost na delovnem mestu šteje v delovni čas in temu primerno je tudi plačilo v višini 100% urne postavke, torej kot redno delo (27. člen KPJS);
- "super nadure" – dodatek za nadurno delo preko 170 nadur ur letno, bo po novem vrednoten višje, v višini 45 %. Na podlagi velikega uspeha SVS v tožbah za plačilo viškov ur leta 2017, se od takrat ob zaključkih referenčnih obdobij viški ur izplačujejo kot nadure. Po novem bodo tudi takšne ure, preko 170 letno skupaj z rednimi nadurami, ovrednotene višje – 145 % urne postavke (25. člen KPJS);
- dodatek za prepovedi in omejitve (47. člen) - podrobneje ga bo opredelila, tako po vsebini kot višini, kolektivna pogodba za javni sektor;
- letni dopust in regres - Število dni letnega dopusta se določa s kolektivnimi pogodbami. Med vlado in sindikati je bil dosežen dogovor, da se starost, pri kateri bi javni uslužbenci dobili pet dodatnih dni dopusta, postopno dvigne s 50 na 55 let, po naslednjem:
leto | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 | 2029 | 2030 |
starost | 51 let | 51 let | 52 let | 52 let | 53 let | 54 let |
- sprejet je bil dogovor, da bo regres za letni dopust prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih pa bo izplačan v marcu pri februarski plači, tako kot že letos, in ne šele junija, z majsko plačo.;
- časovna dinamika dvigovanja plač v prehodnem obdobju:
1. 1. 2025 pravica do izplačila zneska do višine minimalne plače;
1. 1. 2025 pravica do izplačila 12 % razlike, a ne manj kot 100 EUR;
1. 10. 2025 12 % razlike, a ne manj kot 100 EUR;
1. 6. 2026 12 % razlike, a ne manj kot 70 EUR;
1. 12. 2026 15 % razlike, a ne manj kot 50 EUR ;
1. 7. 2027 15 % razlike, a ne manj kot 100 EUR;
1. 1. 2028 preostanek do polne vrednosti PR, v katerega je JU uvrščen.
plačna skupina J - V novem plačnem sistemu plačna skupina J ne bo obstajala več kot samostojna, kot smo jo poznali do sedaj, temveč se v vseh kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev razdeli na specifična delovna mesta, ki so značilna za posamezno dejavnost, in na t. i. splošna delovna mesta.
Zakon, ki ureja vse kot je opisano se prične uporabljati 1. januarja 2025 in istočasno razveljavlja tudi večino predpisov, ki urejajo področje plačnega sistema javnih uslužbencev, ti predpisi pa se bodo uporabljali do sprejetja novih.