V zadevi C-742/19 B.K. proti Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije gre za epilog 11 let trajajočih opozarjanj in sodnih sporov SVS zoper Ministrstvo za obrambo. Po večletnih opozarjanjih k ureditvi dostojnega plačila pripadnikov Slovenske vojske (SV) in izgubljenem kolektivnem delovnem sporu (več v povezavi: Plačilo pripravljenosti) je SVS v vzorčni tožbi za svojega člana dosegel, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na Sodišče Evropske unije naslovilo predhodno vprašanje o štetju delovnega časa pripadnikom SV, ko so ti na voljo delodajalcu na določenem kraju ali delovnem mestu, kot konkretno na straži. Sodišče Evropske unije je sprejelo odločitev, da je čas, prebit na delovnem mestu ali določenem kraju, tudi če pripadnik SV dejansko ne dela, treba po Direktivi EU šteti kot delovni čas, razen v izrednih razmerah, ki so naštete v sodbi. Plačilo za delovni čas pa se obračuna po nacionalni zakonodaji.
 
Sodbo bo potrebno še podrobneje proučiti za ugotovitev vseh njenih posledic. V vsakem primeru pa bo potrebno počakati na odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki jo bo sprejelo na podlagi Sodbe Sodišča EU v reviziji.

V sodnem postopku so s svojimi stališči sodelovale vlade Slovenije, Francije, Nemčije, Španije in Italije ter Evropska komisija. Odločitev je za pripadnike oboroženih sil vojska EU zelo pomembna in bo imela velik vpliv na organizacijo in delovanje vojska EU.

V povezavi: Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-742/19