Zahteva SVS Ustavnemu sodišču za ugotovitev protiustavnosti popolne prepovedi stavke vojaškim osebam
Popolna prepoved stavke je ena od podedovanih zadev iz bivše države, ki ne sodi v demokratično urejene države, kar bi naj Republika Slovenija bila oz. po svoji Ustavi je.
Z ukinitvijo popolne prepovedi stavke, bi se Slovenija lahko postavila ob bok državam z dolgoletno tradicijo demokracije kot so Danska, Finska, Nizozemska in Švedska, za katere pregled dopustnosti stavke v oboroženih silah smo v zahtevi tudi opisali.
STA Žurnal Večer
Vojaške osebe v Sloveniji nimajo pravice do stavke med opravljanjem vojaške službe. Absurd ureditve, ki popolnoma prepoveduje stavko zaposlenim v Slovenski vojski je še večji ob tem, da je policistom ob določenih omejitvah dovoljeno stavkati. Slovenska vojska je namenjena le obrambi ozemeljske celovitosti Republike Slovenije, pomoči civilni zaščiti ob naravnih in drugih nesrečah ter izvajanju mednarodnih obvez države. Medtem ko je ena od glavnih nalog Policije vzdrževanje in zagotavljanje javnega reda in miru vsakodnevno, te naloge Slovenska vojska nima in tudi temu ni namenjena. Če bi se od policistov ali vojakom komu popolnoma prepovedalo stavkati, bi to morali prej biti policisti kot vojaki, saj je njihova glavna naloga dnevno operativno delovanje v miru.
V Sloveniji smo bili že večkrat priča popolni ohromitvi prometa v državi zaradi stavke policistov, a se jim stavka ne prepoveduje oz. je policistom dovoljeno stavkati ob spoštovanju omejitev, ki jih določa zakon. Medtem ko imamo vojaki popolno prepoved stavke iz nam neznanih razlogov, primerljive omejitve policijskim veljajo tudi za zaposlene na obrambnem področju in te zagotavljajo izvajanje vseh nalog, ki jih Slovenska vojska mora izvajati v miru in zato pripadniki slovenske vojske ne razumemo zakaj ne smemo stavkati.
Pogodbeni koncept delovnih razmerij na individualni in kolektivni ravni je bil uveden v letu 2002 z uveljavitvijo novega Zakona o delovnih razmerjih in nadgrajen z Zakonom o kolektivnih pogodbah v letu 2006. Stavka je v pogodbenem konceptu delovnih razmerij edini vzvod nadzora in uravnavanja razmerij med delodajalcem in delavci, s prepovedjo stavke določeni poklicni skupini (vojaškim osebam) se le to poklicno diskriminira, čemur smo v Sloveniji priča vsakodnevno. Zaposleni v Slovenski vojski smo diskriminirani s pogodbami o zaposlitvi, nimamo kolektivne pogodbe, nimamo ustreznega učinkovitega varstva pravic in še bi lahko naštevali. Od uvedbe pogodbenega koncepta delovnih razmerij se plače v Slovenski vojski kot edini organizaciji v državi določajo enostransko, po zakonu z uredbo vlade brez socialnega dialoga. Enako velja tudi za vsa druga področja, ki se drugače urejajo v socialnem dialogu.
V Slovenski vojski imamo navidezen socialni dialog s tem, ko delujejo znotraj vojske štirje reprezentativni sindikati (SVS, SMO, SVOZ in najmanjši SPMO) a dejansko se s sindikati o vsebinah nihče niti pogovarja ne. Sindikati se v vojski tretirajo kot nekakšen "nebodigatreba", ker po ustavi imajo pravico obstajati, a z obrambnim zakonom jim je odvzeto bistvo sindikalnega organiziranja in delovanja, stavka, ki jim je prepovedana v celoti. Sindikati v vojski so kot "brezzobi tigri", ki so drugače zelo lepi in tudi zelo močni, saj imamo v Slovenski vojski orožje, a osnovne pravice iz delovnega razmerja so nam premnogokrat grobo poteptane in to pripadniki Slovenske vojske čutimo vsakodnevno v odnosu vodilnih do zaposlenih ter mesečno v denarnici. Orožje, ki ga premoremo je kot pravica do sindikatov, strelivo na sindikalnem področju pa je na žalost prazno (maneversko).
V Sindikatu vojakov Slovenije smo prepričani, da nam je pravica do stavke odvzeta protiustavno ter v neskladju v mnogimi mednarodnimi akti, ki jih je republika Slovenija ratificirala in zato smo danes na Ustavno sodišče podali zahtevo za presojo ustavnosti dela obrambnega zakona, ki nam jemlje pravico do stavke. Ker zahteva ne vsebuje osebnih podatkov, celotno objavljamo izvirno v povezavi spodaj.



na vrh