S strani Ustavnega sodišča določen rok Državnemu zboru za odpravo neustavnega dela ZSPJS se danes izteka
Danes se izteka rok za odpravo neustavnega dela Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (1. do 10. odstavek 42. člena), v katerem bi Državni zbor moral odpraviti ugotovljeno neustavnost. Ker neustavnost v danem roku ni odpravljena in ker vlada nima predloga je Sindikat vojakov Slovenije na kvalificirane predlagatelje zakonov ob današnjem izteku roka naslovil svoj predlog sprememb in dopolnil zakona in se ponudil v pomoč.
Nižanje plač v javnem sektorju o katerem je veliko govora z aneksom h Kolektivni pogodbi za javni sektor na ustaven način ni več možno, ker Državni zbor do izteka roka ni izvršil odločbe Ustavnega sodišča. Po iztečenem roku bi namreč bil aneks h kolektivni pogodbi protiustaven. Državni organi so dolžni spoštovati odločbe sodišč in državni zbor je javni sektor pripeljal v neustavno "pat pozicijo", ker se ni držal roka iz odločbe in odpravil neustavnosti.
Ustavno sodišče je 15. marca 2012 ugotovilo, da je sklepanje Kolektivne pogodbe za javni sektor – KPJS na način in po postopku, kot ga določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Izdana je bila zgolj ugotovitvena odločba, ker kot samo Ustavno sodišče v odločbi razlaga razveljavitev ni bila mogoča zaradi nepredvidljivih finančnih posledic razveljavitvene odločbe na proračun in kompleksnosti sistema kolektivnega pogajanja za javni sektor, ki je zaradi vseh posebnosti z ZSPJS določen drugače kot velja splošno. Zaradi izdane le ugotovitvene odločbe o neustavnih določilih ZSPJS je Državnemu zboru Ustavno sodišče naložilo, da mora kot zakonodajno telo ugotovljeno neskladje odpraviti v dveh letih od objave odločbe v Uradnem listu. Zaradi kompleksnosti vprašanj, ki se urejajo z ZSPJS in nepredvidljivih posledic je Ustavno sodišče določilo Državnemu zboru daljši dvoletni rok za vzpostavitev pravnega okvira kolektivnih pogajanj za javni sektor, ki bo skladen z Ustavo.
Predlog za podaljšanje roka Ustavnemu sodišču, ki bi moral biti podan pred iztekom roka, po javno znanih podatkih ni bil podan in zato se v ponedeljek 14. aprila rok Državnemu zboru izteka. Pogajanja med sindikati javnega sektorja in vladno pogajalsko skupino so v četrtek prejšnji teden na pogajanjih obstala na mrtvi točki, saj se v dveh letih ni našla ustrezna rešitev za določitev veljavnosti sklenjene kolektivne pogodbe in njenih sprememb.
Razlogi za neuspeh niso na sindikalni strani, saj večina sindikatov ne podpira veljavnega sistema pogajanj in določenega kvoruma za veljavnost Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki je jedro spora med vlado in sindikati in za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je kot je urejen danes neustaven. V SVS menimo, da vlada niti ni bila dovolj aktivna za pripravo predloga in se je priprave lotila prepozno, kot da vladi neustavno stanje po izteku roka dveh let odgovarja in, da bo možno sprejemati spremembe in dopolnitve po nujnem postopku, ker bodo že vsi roki pretečeni kot običajno, ne ozirajoč se na nestrinjanje nekaterih sindikatov in ravno ti sindikati so do danes in še vedno v veljavnem sistemu protiustavno diskriminirani, na kar v SVS že dlje časa opozarjamo.
Vladna stran z vodjo pogajalske skupine dr. Gregorjem Virantom vztraja na enotni kolektivni pogodbi za celoten javni sektor, za katero bi pri sklepanju veljalo, da je ne rabijo podpisati sindikati vseh dejavnosti in sindikati, ki zastopajo najmanj večino vseh zaposlenih v javnem sektorju. Vsak drug način sklepanja kolektivne pogodbe v veljavo za celoten javni sektor, kot da le to sklenejo najmanj po eden sindikat iz vsake dejavnosti in poklica ter najmanj toliko sindikatov, ki zastopajo večino zaposlenih v javnem sektorju bi bil po mnenju Sindikata vojakov Slovenije v neskladju z ustavo. Vsak drug način bi tudi omogočal, da lahko sindikati, ki ne zastopajo zaposlenih na obrambnem področju in s tem v Slovenski vojski sklenejo kolektivno pogodbo v svojo korist in v škodo zaposlenih v Slovenski vojski, brez da takšno kolektivno pogodbo podpiše bilo kateri od reprezentativnih sindikatov za dejavnost obrambe ali poklice, ki se v tej dejavnosti opravljajo. Do sedaj in kljub protiustavnosti še veljaven sistem kolektivnih pogajanj to omogoča in Aneks št. 3. in 4. h KPJS sta veljavna tudi za zaposlene v dejavnosti obrambe, čeprav ju ni podpisal niti eden od reprezentativnih sindikatov v dejavnosti obrambe in ravno to je za Ustavno sodišče neustavno.
V Sindikatu vojakov Slovenije smo prepričani, da vladna pogajalska stran ne bi več vztrajala na enotnem plačnem sistemu, če bi sistem kolektivnih pogajanj za javni sektor pogojeval veljavnost sklenjene pogodbe s podpisi najmanj enega sindikata iz vsake dejavnosti ter najmanj sindikatov, ki zastopajo najmanj polovico vseh zaposlenih v javnem sektorju, kar bi po našem mnenju bilo skladno z Ustavo. Na takšen ustaven način ne bi bilo več možno diskriminirati manj številčnih poklicnih skupin, kot so zaposleni v Slovenski vojski, kakor se to dogaja v današnjem protiustavnem sistemu pogajanj in sklepanju pogodbe za javni sektor, ki ga Državni zbor kljub besedi MORA, ki jo je Ustavno sodišče zapisalo v izreku svoje odločbe ni spremenil v določenem roku.
Ker vlada državnemu zboru ni podala predloga za spremembo ZSPJS in državni zbor v danem roku ni spremenil neustavnih določil ZSJS je danes ob izteku državnemu zboru določenega roka Sindikat vojakov Slovenije na s Poslovnikom državnega zbora kvalificirane pobudnike za podajo predloga zakona predsedniku državnega zbora naslovil svoj predlog sprememb zakona za katerega meni, da je ustrezen in predvsem v skladu z Ustavo. Naloga sindikatov ni priprava sprememb zakonov, a smo v to na žalost prisiljeni za zaščito interesov zaposlenih, ki jih zastopamo in zato smo se obrnili na kvalificirane pobudnike s predlogom in se jim ponudili v pomoč za pripravo dokončnega predloga, če se bodo odločili za podajo predlaganega predsedniku državnega zbora v zahtevani obliki, kot to predpisuje Poslovnik državnega zbora.